Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič
Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
Filmska kritičarka in publicistka STANKA GODNIČ je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.
Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.
Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.
Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice, vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič
Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
Filmska kritičarka in publicistka STANKA GODNIČ je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.
Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.
Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.
Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice, vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov