Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanislav Vilhar, Tone Svetina
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, pač pa je bila tudi vožnja zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 121-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je Svetina upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanislav Vilhar, Tone Svetina
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, pač pa je bila tudi vožnja zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 121-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je Svetina upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov