Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Coronini, Martin Železnik, Ivan Selan, Gregor Strniša
Politik FRANC CORONINI je na Dunaju študiral pravo in filozofijo, stopil v vojaško službo in bil leta 1866 med avstrijsko-prusko vojno huje ranjen. Odtlej je živel v Šempetru pri Gorici in kot župan vodil občino s slovenskim uradovanjem. Politično je sodil v skupino goriških avstrijsko mislečih liberalcev in bil v letih od 1870 do 1899 izvoljen v deželni in državni zbor ter bil dvakrat deželni glavar. Na Dunaju je bil predsednik poslanske zbornice; zavzemal se je za številne predloge slovenskih poslancev, na primer za graditev predelske in vipavske železnice, ter pospeševal pogozdovanje kraških površin in razvoj kmetijstva. Napisal je tudi študijo o grobovih oglejskih patriarhov. Franc Coronini se je rodil na današnji dan leta 1833 v Gorici.
—–
Skladatelj MARTIN ŽELEZNIK je leta 1910 v Ljubljani končal orglarsko šolo, nato pa se je v glasbi izpopolnjeval še zasebno in kot samouk. Poučeval je v nekaj krajih po Sloveniji, po upokojitvi pa je bil organist koncertant in zborovodja. Napisal je več maš in rekviemov ter številne skladbe za pevske sestave, po večini cerkvene, največkrat ob spremljavi orgel. Opazen je njegov opus za koncertantne orgle, skladal pa je tudi za klavir in klavirski trio. Martin Železnik sodi med pomembnejše ustvarjalce slovenske cerkvene glasbe; njegove skladbe odlikujejo barvita sozvočja in smisel za slikanje razpoloženj. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v kraju Vélike Brusníce na Dolenjskem.
—–
IVAN SELAN je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh fazah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko presenetljiveje, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu.
Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Izhajali so v velikih nakladah in so jih pogosto ponatiskovali. Ivan Selan se je rodil na današnji dan leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne
različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Coronini, Martin Železnik, Ivan Selan, Gregor Strniša
Politik FRANC CORONINI je na Dunaju študiral pravo in filozofijo, stopil v vojaško službo in bil leta 1866 med avstrijsko-prusko vojno huje ranjen. Odtlej je živel v Šempetru pri Gorici in kot župan vodil občino s slovenskim uradovanjem. Politično je sodil v skupino goriških avstrijsko mislečih liberalcev in bil v letih od 1870 do 1899 izvoljen v deželni in državni zbor ter bil dvakrat deželni glavar. Na Dunaju je bil predsednik poslanske zbornice; zavzemal se je za številne predloge slovenskih poslancev, na primer za graditev predelske in vipavske železnice, ter pospeševal pogozdovanje kraških površin in razvoj kmetijstva. Napisal je tudi študijo o grobovih oglejskih patriarhov. Franc Coronini se je rodil na današnji dan leta 1833 v Gorici.
—–
Skladatelj MARTIN ŽELEZNIK je leta 1910 v Ljubljani končal orglarsko šolo, nato pa se je v glasbi izpopolnjeval še zasebno in kot samouk. Poučeval je v nekaj krajih po Sloveniji, po upokojitvi pa je bil organist koncertant in zborovodja. Napisal je več maš in rekviemov ter številne skladbe za pevske sestave, po večini cerkvene, največkrat ob spremljavi orgel. Opazen je njegov opus za koncertantne orgle, skladal pa je tudi za klavir in klavirski trio. Martin Železnik sodi med pomembnejše ustvarjalce slovenske cerkvene glasbe; njegove skladbe odlikujejo barvita sozvočja in smisel za slikanje razpoloženj. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v kraju Vélike Brusníce na Dolenjskem.
—–
IVAN SELAN je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh fazah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko presenetljiveje, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu.
Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Izhajali so v velikih nakladah in so jih pogosto ponatiskovali. Ivan Selan se je rodil na današnji dan leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne
različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov