Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Adam Farkaš, Fran Krašovec, prvi polet z letalom Edvarda Rusjana
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v naslednjih desetletjih. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leto pozneje sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan pred 110-imi leti na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Adam Farkaš, Fran Krašovec, prvi polet z letalom Edvarda Rusjana
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v naslednjih desetletjih. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leto pozneje sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan pred 110-imi leti na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov