Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. november

29.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

France Koblar, Bogo Leskovic, Herbert Grün, Branko Hofman

Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov  Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.

—–

Dramaturg, dramatik in prevajalec HERBERT  GRÜN je leta 1951 na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani diplomiral iz dramaturgije ter postal umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju. Pozneje je deloval še v Zagrebškem dramskem gledališču in v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, do smrti pa je bil kulturni urednik revije “Naši razgledi”. Bil je plodovit prevajalec knjižnih del za gledališke uprizoritve in je sodil med najbolj razgledane literarne in gledališke publiciste svojega časa. Herbert Grün se je rodil na današnj dan leta  1925 v Ljubljani.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo. V dramskih delih je prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Rogatcu.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. november

29.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

France Koblar, Bogo Leskovic, Herbert Grün, Branko Hofman

Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov  Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Dunaju.

—–

Dramaturg, dramatik in prevajalec HERBERT  GRÜN je leta 1951 na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani diplomiral iz dramaturgije ter postal umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju. Pozneje je deloval še v Zagrebškem dramskem gledališču in v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, do smrti pa je bil kulturni urednik revije “Naši razgledi”. Bil je plodovit prevajalec knjižnih del za gledališke uprizoritve in je sodil med najbolj razgledane literarne in gledališke publiciste svojega časa. Herbert Grün se je rodil na današnj dan leta  1925 v Ljubljani.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo. V dramskih delih je prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Rogatcu.


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov