Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

30. november

30.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Andrej Gosar, Niko Štritof, Ana Praček Krasna, Simon Ašič

Pravnik, politik in sociolog ANDREJ GÓSAR se je rodil na današnji dan leta 1887 v Logatcu. 1916. leta je na Dunaju doktoriral iz prava. Večkrat je bil poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, leta 1927 pa tudi minister za socialno politiko. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi.

Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, v narodnogospodarskem in sociološkem delu “Za nov družbeni red” iz leta 1935 pa je zagovarjal krščanskosocialni aktivizem. Sicer je delo vzbudilo  veliko pozornost, vendar so ga kritizirali tako liberalci kot socialisti. Andrej Gosar ostal nevtralen, po vojni pa je predaval pravne predmete na tehniški fakulteti.

—–

Dirigent, skladatelj  in prevajalec libretov  NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent  in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.

Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana.  Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.

—–

Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920  izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala  s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je  v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa  sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dôlgi Poljáni pri Ajdovščini.

—–

Stiški opat  SIMON AŠIČ,  eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan leta 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.

Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih  v več kot 200.000 izvodih.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

30. november

30.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Andrej Gosar, Niko Štritof, Ana Praček Krasna, Simon Ašič

Pravnik, politik in sociolog ANDREJ GÓSAR se je rodil na današnji dan leta 1887 v Logatcu. 1916. leta je na Dunaju doktoriral iz prava. Večkrat je bil poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, leta 1927 pa tudi minister za socialno politiko. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi.

Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, v narodnogospodarskem in sociološkem delu “Za nov družbeni red” iz leta 1935 pa je zagovarjal krščanskosocialni aktivizem. Sicer je delo vzbudilo  veliko pozornost, vendar so ga kritizirali tako liberalci kot socialisti. Andrej Gosar ostal nevtralen, po vojni pa je predaval pravne predmete na tehniški fakulteti.

—–

Dirigent, skladatelj  in prevajalec libretov  NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent  in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.

Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana.  Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.

—–

Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920  izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala  s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je  v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa  sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dôlgi Poljáni pri Ajdovščini.

—–

Stiški opat  SIMON AŠIČ,  eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan leta 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.

Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih  v več kot 200.000 izvodih.


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov