Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Kopač, Vinko Brumen, Tone Ferenc, škof Nikolaj iz Mitre - Miklavž
Pravnik JANEZ KOPAČ je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.
—–
VINKO BRUMEN je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo o Slomškovi knjigi “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”, poskrbel pa je tudi za dva ponatisa te knjige. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in Angliji, hkrati pa poučeval na učiteljišču v Ljubljani. V jeseni leta 1945 so ga zavezniki menovali za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici, po vrnitvi italijanskih oblasti pa se je preselil v Argentino. V Buenos Airesu je postal urednik za humanistično literaturo pri založbi Kapelusz, na oddelku ukrajinske univerze svetega Klimenta pa je predaval zgodovino slovenske filozofije.
V zdomske revije je pisal eseje in razprave, ki so izšle tudi v knjigah, predvsem pa je raziskoval delo politika, pisatelja in teologa Janeza Evangelista Kreka ter o tem napisal knjigo “Srce v sredini”. Leta 1992 je v Ljubljani izšel izbor njegovih filozofskih in zdomskih člankov “Argentinski spisi”. Filozof Vinko Brumen se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šalovcih pri Središču ob Dravi.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil leta 1927 v Veržeju. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivarsko delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Kopač, Vinko Brumen, Tone Ferenc, škof Nikolaj iz Mitre - Miklavž
Pravnik JANEZ KOPAČ je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.
—–
VINKO BRUMEN je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo o Slomškovi knjigi “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”, poskrbel pa je tudi za dva ponatisa te knjige. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in Angliji, hkrati pa poučeval na učiteljišču v Ljubljani. V jeseni leta 1945 so ga zavezniki menovali za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici, po vrnitvi italijanskih oblasti pa se je preselil v Argentino. V Buenos Airesu je postal urednik za humanistično literaturo pri založbi Kapelusz, na oddelku ukrajinske univerze svetega Klimenta pa je predaval zgodovino slovenske filozofije.
V zdomske revije je pisal eseje in razprave, ki so izšle tudi v knjigah, predvsem pa je raziskoval delo politika, pisatelja in teologa Janeza Evangelista Kreka ter o tem napisal knjigo “Srce v sredini”. Leta 1992 je v Ljubljani izšel izbor njegovih filozofskih in zdomskih člankov “Argentinski spisi”. Filozof Vinko Brumen se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šalovcih pri Središču ob Dravi.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil leta 1927 v Veržeju. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivarsko delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov