Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Kopač, Vinko Brumen, Tone Ferenc, škof Nikolaj iz Mitre - Miklavž

 Pravnik  JANEZ  KOPAČ  je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno  pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.

—–

VINKO  BRUMEN  je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo o Slomškovi knjigi “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”, poskrbel pa je tudi za dva ponatisa te knjige. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in Angliji, hkrati pa poučeval na učiteljišču v Ljubljani. V jeseni leta 1945 so ga zavezniki menovali za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici, po vrnitvi italijanskih oblasti pa se je preselil v Argentino. V Buenos Airesu je postal urednik za humanistično literaturo pri založbi Kapelusz, na oddelku ukrajinske univerze svetega Klimenta pa je predaval zgodovino slovenske filozofije.

V zdomske revije je pisal eseje in razprave, ki so izšle tudi v knjigah, predvsem pa je raziskoval delo politika, pisatelja in teologa Janeza Evangelista Kreka ter o tem napisal knjigo “Srce v sredini”. Leta 1992 je v Ljubljani izšel izbor njegovih filozofskih in zdomskih člankov “Argentinski spisi”.  Filozof Vinko Brumen se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šalovcih pri Središču ob Dravi.

—–

Zgodovinar  TONE   FERENC  se je rodil leta 1927   v Veržeju.  Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.

Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivarsko delo.

—–

Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.

Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.