Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Bernik, Fran Govekar, Josip Pelikan, Marij Avčin
Filozof IVAN BERNIK je študije končal na dunajski univerzi in bil nato suplent na celjski gimnaziji ter pisar v Ljubljani. Kot filozof estetik je nasproti Mahničevi vsebinski, pedagoško-utilitaristični estetiki postavil novo, formalistično zasnovano estetiko – poudarjal je pomembnost čustva pri estetskem doživljanju. Pomembno je njegovo razmišljanje o razmerju med lepoto, dobroto in resnico: iz resničnega in dobrega ni mogoče izpeljati lepega, pravi, vendar velja, da je vsaka lepa stvar hkrati tudi resnična in dobra. V svoji estetiki je bil privrženec umetniškega realizma. Ivan Bernik se je rodil na današnji dan leta 1871 v Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1871 se je na Igu rodil pisatelj in dramatik FRAN GOVEKAR. Na Dunaju je študiral medicino, vendar je študij kmalu opustil. Po vrnitvi v Ljubljano je bil nekaj časa sourednik časnika “Slovenski narod”, nato pa je dolga leta deloval v ljubljanskem gledališču. Bil je prvi ravnatelj ljubljanske Drame in nekaj let njen intendant. Je začetnik in poglaviten predstavnik slovenskega naturalizma, umetniške smeri, ki je bila le bled odsev evropskega naturalizma, zato jo je pri nas zelo hitro odplavil prodor moderne. Govekarjevo osrednje delo je roman “V krvi”, knjiga, s katero je skušal presaditi na naša tla Zolajev eksperimentalni roman. Fran Govekar je pisal tudi povesti in zgodovinske romane o obdobju narodnega preporoda, uveljavil pa se je tudi kot literarni in gledališki kritik in publicist.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan leta 1885 v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Bernik, Fran Govekar, Josip Pelikan, Marij Avčin
Filozof IVAN BERNIK je študije končal na dunajski univerzi in bil nato suplent na celjski gimnaziji ter pisar v Ljubljani. Kot filozof estetik je nasproti Mahničevi vsebinski, pedagoško-utilitaristični estetiki postavil novo, formalistično zasnovano estetiko – poudarjal je pomembnost čustva pri estetskem doživljanju. Pomembno je njegovo razmišljanje o razmerju med lepoto, dobroto in resnico: iz resničnega in dobrega ni mogoče izpeljati lepega, pravi, vendar velja, da je vsaka lepa stvar hkrati tudi resnična in dobra. V svoji estetiki je bil privrženec umetniškega realizma. Ivan Bernik se je rodil na današnji dan leta 1871 v Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1871 se je na Igu rodil pisatelj in dramatik FRAN GOVEKAR. Na Dunaju je študiral medicino, vendar je študij kmalu opustil. Po vrnitvi v Ljubljano je bil nekaj časa sourednik časnika “Slovenski narod”, nato pa je dolga leta deloval v ljubljanskem gledališču. Bil je prvi ravnatelj ljubljanske Drame in nekaj let njen intendant. Je začetnik in poglaviten predstavnik slovenskega naturalizma, umetniške smeri, ki je bila le bled odsev evropskega naturalizma, zato jo je pri nas zelo hitro odplavil prodor moderne. Govekarjevo osrednje delo je roman “V krvi”, knjiga, s katero je skušal presaditi na naša tla Zolajev eksperimentalni roman. Fran Govekar je pisal tudi povesti in zgodovinske romane o obdobju narodnega preporoda, uveljavil pa se je tudi kot literarni in gledališki kritik in publicist.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan leta 1885 v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Neveljaven email naslov