Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc
LAVOSLAV GREGOREC je iz bogoslovja doktoriral v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.
Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.
—–
V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.
Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc
LAVOSLAV GREGOREC je iz bogoslovja doktoriral v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.
Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.
—–
V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.
Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov