Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov