Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

28. december

28.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz

Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.

Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart  na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart  to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.

—–

Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot  teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.

—–

Urednik in publicist  IVAN  KACIN  se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu  1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.

—–

Baletna plesalka in koreografinja  PIA  BEATRICE  MARIE  LUISE  SCHOLZ  je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.

V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.

Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

28. december

28.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz

Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.

Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart  na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart  to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.

—–

Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot  teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.

—–

Urednik in publicist  IVAN  KACIN  se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu  1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.

—–

Baletna plesalka in koreografinja  PIA  BEATRICE  MARIE  LUISE  SCHOLZ  je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.

V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.

Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov