Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov