Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov