Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Gregorčič, politično gospodarski list 'Naprej', sviloprejke, Isaac Asimov

Na današnji dan leta 1853 se je v Vrsnem rodil politik  ANTON  GREGORČIČ.  Na Dunaju je doktoriral iz bogoslovja in bil od leta 1881 profesor v goriškem bogoslovju, deloval pa je tudi kot deželni odbornik, namestnik deželnega glavarja in član raznih deželnih svetov in komisij. Leta 1890 je postal predsednik političnega društva Sloga in s tem osrednja slovenska politična osebnost na Goriškem.

Sicer pa je bilo Gregorčičevo življenjsko delo skrb za slovensko šolstvo na Goriškem, posebno v Gorici. Ustanovil je zasebne šole in vrtce društva Sloga, dosegel je, da se je slovensko moško učiteljišče iz Kopra preselilo v Gorico, odločilno vlogo pa je imel tudi pri ustanovitvi prve slovenske državne gimnazije v Gorici leta 1913. Anton Gregorčič je sodeloval še v vrsti drugih kulturnih in gospodarskih društev in organizacij na Goriškem.

—–

Drugega dne leta 1863 je v Ljubljani izšla prva številka političnega in gospodarskega lista “Naprej”. Izhajal je dvakrat na teden. Odgovorni urednik, lastnik in založnik je bil Miroslav Vilhar, urejal pa ga je Fran Levstik, ki je napisal tudi večino prispevkov. Po Levstikovi zaslugi je bil časnik usmerjen mladoslovensko in je obnovil prizadevanja za Zedinjeno Slovenijo. “Naprej” je bil oster razsodnik glede političnih razmer in ravnanja, branilec narodnih vrednot in nepopustljiv nasprotnik germanizatorskega pritiska.

Zaradi nekaterih člankov je imel list  tiskovne pravde in je po 78. številki prenehal izhajati. Miroslav Vilhar je bil obsojen na šest tednov zapora in denarno kazen, izgubil pa je tudi deželnozborski mandat. Fran Levstik je nejevoljo zaradi Vilharjeve odločitve, da lista ne bo več izdajal, izrazil v parodiji “V spomin rajnkega Napreja”.

—–

Goriška je bila med tistimi slovenskimi deželami, v katerih je bilo gojenje sviloprejk od 17. stoletja naprej ena zelo pomembnih kmetijskih panog. Temeljni pogoj je bila kultura bele murve, ki je zaradi ugodnih podnebnih razmer tam bolje uspevala kot drugje na Slovenskem. Z murvinimi listi so namreč krmili gosenice metulja sviloprejke, zapredki (kokoni) teh gosenic pa so bili surovina za pridobivanje svile.

Ker je pozneje zaradi bolezni gosenic izdelovanje svile močno upadlo, se je oživitve gojenja sviloprejk lotila država in na današnji dan leta 1869 v Gorici ustanovila poseben zavod, ”Poskušališče za svilorejo”,  katerega temeljna naloga je bila:

“Najpoprej z mnogovrstnimi skušnjami vzrok bolezni svilnih črvičev natanjko spoznavati, semena poskuševati ter učiti pravilno svilorejo in razglaševati v posebnem listu kake nasledke so skušnje imele.”

Ta prvi kmetijsko raziskovalni inštitut na Slovenskem – Poskusni zavod za svilorejo – je bil hkrati tudi prvi svilorejski raziskovalni zavod na svetu. Toda zaradi cenene svile, ki je prihajala iz azijskih držav, so kmetje proti koncu 19. stoletja začeli opuščati svilorejo, goriški svilorejski zavod pa je svoje raziskovalno delo preusmeril na področje vinarstva.

—–

Pisatelj znanstvene fantastike  ISAAC  ASIMOV  se je kot doktor biokemije in profesor na ameriških univerzah veliko ukvarjal s popularizacijo znanosti. Sredi prejšnjega stoletja se je odločil za poklicno pisateljevanje in postal najplodovitejši avtor znanstvene fantastike. Napisal je vrsto romanov zgodb in poezije ter znanstvenih del za mladino in odrasle. Njegovo najbolj znano delo, ki je prevedeno v petdeset jezikov in sodi v vrh znanstvenofantastične literature, je trilogija o propadu in vnovičnem rojstvu galaktičnega imperija; ob pomoči matematike, zgodovine, psihologije in sociologije napoveduje prihodnost. Nekaj  zamisli iz njegovih znanstvenofantastičnih romanov se je uresničilo, na primer žepni računalniki, sprehod po vesolju in pristanek na Luni. Isaac Asimov se je rodil na današnji dan pred sto leti v Petrovsku v Rusiji.