Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gašpar Henrik Martelanc, Rade Pregarc, Anton Ingolič, Splošno žensko društvo

Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829  na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:

“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”

Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali  zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.

—–

Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec  RADE  PREGARC  je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.

Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu, predelu Trsta..

—–

Eden izmed predstavnikov socialnega ali novega realizma v slovenski književnosti ANTON INGOLIČ se je rodil na današnji leta 1907 v Spodnji Polskavi pri Pragerskem. Po maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu, leta 1931 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti.

Med vojno so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo, po vrnitvi pa je spet opravljal profesorski poklic. Ingolič je ostal zvest svoji slogovni usmeritvi, širil pa je vsebinski razpon svoje proze: od začetne ožje, predvsem štajerske in koroške območne tematike na mestno okolje, k našim izseljencem ter v 70-ih letih celo v zgodovino.

Sicer pa je bil  Ingolič ob Francetu Bevku in Tonetu Seliškarju tudi eden najplodovitejših sodobnih pisateljev za otroke in mladino. Leta 1949 in leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado.

—–

V začetku leta 1901 so v Ljubljani ustanovili Splošno žensko društvo.  Notranje ministrstvo ga je potrdilo na današnji dan istega leta in kmalu je postalo osrednja slovenska ženska organizacija. Pri obravnavi ženskega vprašanja v Sloveniji se je tako začelo novo obdobje, saj je, delno že s prvim ženskim časopisom “Slovenka”, ki so ga začeli izdajati leta 1897 v Trstu, in potem z društvi, prizadevanje za emancipacijo žensk prešlo iz moških v ženske roke.