Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

8. januar

08.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avgust Žigon, časnik Edinost, Anton Trstenjak, Ciril Cvetko

Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.

Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.

—–

Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874.  Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.

—–

Akademik ANTON  TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre.

Mednarodno se je doktor Trstenjak uveljavil kot strokovnjak za psihologijo barv, preučeval pa je tudi področje sinestezije. Objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.

—–

Dirigent, glasbeni publicist, skladatelj in pedagog  CIRIL  CVETKO  se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz dirigiranja in kompozicije ter se izpopolnjeval v Pragi in Parizu. S komponiranjem se je ukvarjal tudi v partizanih.

V prvih povojnih letih je bil  vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, nato umetniški direktor Triglav filma, dirigent in direktor mariborske Opere in Filharmonije, v letih od 1979 do 81 pa umetniški direktor ljubljanske Opere. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je Ciril Cvetko odlikoval po tehnični preciznosti  in stilno zvesti interpretaciji. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Betettovo nagrado.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

8. januar

08.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avgust Žigon, časnik Edinost, Anton Trstenjak, Ciril Cvetko

Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.

Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.

—–

Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874.  Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.

—–

Akademik ANTON  TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre.

Mednarodno se je doktor Trstenjak uveljavil kot strokovnjak za psihologijo barv, preučeval pa je tudi področje sinestezije. Objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.

—–

Dirigent, glasbeni publicist, skladatelj in pedagog  CIRIL  CVETKO  se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz dirigiranja in kompozicije ter se izpopolnjeval v Pragi in Parizu. S komponiranjem se je ukvarjal tudi v partizanih.

V prvih povojnih letih je bil  vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, nato umetniški direktor Triglav filma, dirigent in direktor mariborske Opere in Filharmonije, v letih od 1979 do 81 pa umetniški direktor ljubljanske Opere. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je Ciril Cvetko odlikoval po tehnični preciznosti  in stilno zvesti interpretaciji. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Betettovo nagrado.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov