Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avgust Žigon, časnik Edinost, Anton Trstenjak, Ciril Cvetko
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre.
Mednarodno se je doktor Trstenjak uveljavil kot strokovnjak za psihologijo barv, preučeval pa je tudi področje sinestezije. Objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
Dirigent, glasbeni publicist, skladatelj in pedagog CIRIL CVETKO se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz dirigiranja in kompozicije ter se izpopolnjeval v Pragi in Parizu. S komponiranjem se je ukvarjal tudi v partizanih.
V prvih povojnih letih je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, nato umetniški direktor Triglav filma, dirigent in direktor mariborske Opere in Filharmonije, v letih od 1979 do 81 pa umetniški direktor ljubljanske Opere. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je Ciril Cvetko odlikoval po tehnični preciznosti in stilno zvesti interpretaciji. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Betettovo nagrado.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avgust Žigon, časnik Edinost, Anton Trstenjak, Ciril Cvetko
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre.
Mednarodno se je doktor Trstenjak uveljavil kot strokovnjak za psihologijo barv, preučeval pa je tudi področje sinestezije. Objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
Dirigent, glasbeni publicist, skladatelj in pedagog CIRIL CVETKO se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz dirigiranja in kompozicije ter se izpopolnjeval v Pragi in Parizu. S komponiranjem se je ukvarjal tudi v partizanih.
V prvih povojnih letih je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, nato umetniški direktor Triglav filma, dirigent in direktor mariborske Opere in Filharmonije, v letih od 1979 do 81 pa umetniški direktor ljubljanske Opere. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je Ciril Cvetko odlikoval po tehnični preciznosti in stilno zvesti interpretaciji. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Betettovo nagrado.
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov