Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov