Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Hausenbichler, Martin Humek, Franjo Vučer, Pavla Lovše, Janez Negro
Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
ŽPrva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
—–
Dramaturg, prevajalec in publicist JANEZ NEGRO je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral romanistiko, leta 1938 pa je študij nadaljeval v Parizu na filozofski fakulteti in diplomatskem oddelku Inštituta za politične vede. Po letu 1945 je bil urednik pri časopisu Nova Jugoslavija in Tanjugu, hkrati pa je več let delal kot sekretar na kulturnem oddelku jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. Ves čas je preučeval francosko kulturo in posebej gledališče ter v slovenščino prevedel številna dramska dela.
V letih od 1966 do 77 je bil dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in urednik njenih gledaliških listov. Svoje delo je opravljal s svetovljansko učenostjo, analitičnimi razčlembami odrskih besedil, pretanjenim poznavanjem in čutom za tradicijo in nove gledališke pojave. Vse to je uveljavljal pri sestavljanju dramskega sporeda, dramaturški praksi in publicistiki. Janez Negro se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Hausenbichler, Martin Humek, Franjo Vučer, Pavla Lovše, Janez Negro
Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
ŽPrva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
—–
Dramaturg, prevajalec in publicist JANEZ NEGRO je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral romanistiko, leta 1938 pa je študij nadaljeval v Parizu na filozofski fakulteti in diplomatskem oddelku Inštituta za politične vede. Po letu 1945 je bil urednik pri časopisu Nova Jugoslavija in Tanjugu, hkrati pa je več let delal kot sekretar na kulturnem oddelku jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. Ves čas je preučeval francosko kulturo in posebej gledališče ter v slovenščino prevedel številna dramska dela.
V letih od 1966 do 77 je bil dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in urednik njenih gledaliških listov. Svoje delo je opravljal s svetovljansko učenostjo, analitičnimi razčlembami odrskih besedil, pretanjenim poznavanjem in čutom za tradicijo in nove gledališke pojave. Vse to je uveljavljal pri sestavljanju dramskega sporeda, dramaturški praksi in publicistiki. Janez Negro se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov