Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. januar

13.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Hausenbichler, Martin Humek, Franjo Vučer, Pavla Lovše, Janez Negro

Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil  hmeljar in politik  JANEZ  HAUSENBICHLER.  Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.

—–

MARTIN  HUMEK  je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Gradišču pri Raki.

—–

Kontraadmiral  FRANJO  VUČER  je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.

—–

ŽPrva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA  LOVŠE  se je rodila  na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.

—–

Dramaturg, prevajalec in publicist  JANEZ  NEGRO  je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral romanistiko, leta 1938 pa je študij nadaljeval v Parizu na filozofski fakulteti in diplomatskem oddelku Inštituta za politične vede. Po letu 1945 je bil urednik pri časopisu Nova Jugoslavija in Tanjugu, hkrati pa je več let delal kot sekretar na kulturnem oddelku jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. Ves čas je preučeval francosko kulturo in posebej gledališče ter v slovenščino prevedel številna dramska dela.

V letih od 1966 do 77 je bil dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in urednik njenih gledaliških listov. Svoje delo je opravljal s svetovljansko učenostjo, analitičnimi razčlembami odrskih besedil, pretanjenim poznavanjem in čutom za tradicijo in nove gledališke pojave. Vse to je uveljavljal pri sestavljanju dramskega sporeda, dramaturški praksi in publicistiki. Janez Negro se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. januar

13.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Hausenbichler, Martin Humek, Franjo Vučer, Pavla Lovše, Janez Negro

Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil  hmeljar in politik  JANEZ  HAUSENBICHLER.  Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.

—–

MARTIN  HUMEK  je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Gradišču pri Raki.

—–

Kontraadmiral  FRANJO  VUČER  je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.

—–

ŽPrva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA  LOVŠE  se je rodila  na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.

—–

Dramaturg, prevajalec in publicist  JANEZ  NEGRO  je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral romanistiko, leta 1938 pa je študij nadaljeval v Parizu na filozofski fakulteti in diplomatskem oddelku Inštituta za politične vede. Po letu 1945 je bil urednik pri časopisu Nova Jugoslavija in Tanjugu, hkrati pa je več let delal kot sekretar na kulturnem oddelku jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. Ves čas je preučeval francosko kulturo in posebej gledališče ter v slovenščino prevedel številna dramska dela.

V letih od 1966 do 77 je bil dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in urednik njenih gledaliških listov. Svoje delo je opravljal s svetovljansko učenostjo, analitičnimi razčlembami odrskih besedil, pretanjenim poznavanjem in čutom za tradicijo in nove gledališke pojave. Vse to je uveljavljal pri sestavljanju dramskega sporeda, dramaturški praksi in publicistiki. Janez Negro se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov