Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mihal Barla, Jan Zdenek Vesely, Frenk Lovše, zadnji velesejem

Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik MIHAL BARLA. Študiral je na evangeličanskem liceju v Sopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih, ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
—–
JAN ZDENEK VESELÝ je po gimnaziji končal še trgovsko in pivovarsko šolo in nato vodil očetovo pivovarno. Postal je navdušen telovadec praškega Sokola in bil leta 1870 na osnovi javnega razpisa izbran za načelnika ljubljanskega Sokola. Vodil je telovadno šolo in neobvezno telovadbo v gimnaziji, v “Novicah” je v nadaljevanjih objavljal nemško in slovensko “Telovadno in boriteljsko imenoslovje” in izdal deset številk telovadno-vojaškega lista “Južni Sokol”. Zanimali so ga tudi slovenski običaji in o njih je po vrnitvi v Prago objavil več člankov v čeških časopisih. Telovadni učitelj Jan Zdenek Veselý se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Pragi.
—–
Pravnik in politik FRENK LOVŠE se je rodil na današnji dan leta 1895 v Clevelandu. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Kot obetajoč igralec baseballa se je nekaj časa preživljal s tem športom, hkrati pa je študiral pravo in postal odvetnik. Leta 1933 je bil izvoljen za mestnega sodnika, leta 1941 pa na listi demokratske stranke za župana Clevelanda. Pod njegovim vodstvom si je Cleveland pridobil sloves mesta, ki uspešno ureja socialna, varnostna in zdravstvena vprašanja.
Tri leta pozneje je zmagal na volitvah za guvernerja zvezne države Ohio; to mesto si je spet izbojeval leta 1948 in pozneje še trikrat. Dvanajst let je bil tudi član ameriškega senata. Kot dosleden protikomunist ni nikoli obiskal domovine svojih staršev, ves čas pa je spremljal njen razvoj. Frenk Lovše je doslej edini ameriški Slovenec, ki se mu je posrečilo prodreti v vrh ameriške politike.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki;. postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.

Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, kjer so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.