Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihal Barla, Jan Zdenek Vesely, Frenk Lovše, zadnji velesejem
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik MIHAL BARLA. Študiral je na evangeličanskem liceju v Sopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih, ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
—–
JAN ZDENEK VESELÝ je po gimnaziji končal še trgovsko in pivovarsko šolo in nato vodil očetovo pivovarno. Postal je navdušen telovadec praškega Sokola in bil leta 1870 na osnovi javnega razpisa izbran za načelnika ljubljanskega Sokola. Vodil je telovadno šolo in neobvezno telovadbo v gimnaziji, v “Novicah” je v nadaljevanjih objavljal nemško in slovensko “Telovadno in boriteljsko imenoslovje” in izdal deset številk telovadno-vojaškega lista “Južni Sokol”. Zanimali so ga tudi slovenski običaji in o njih je po vrnitvi v Prago objavil več člankov v čeških časopisih. Telovadni učitelj Jan Zdenek Veselý se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Pragi.
—–
Pravnik in politik FRENK LOVŠE se je rodil na današnji dan leta 1895 v Clevelandu. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Kot obetajoč igralec baseballa se je nekaj časa preživljal s tem športom, hkrati pa je študiral pravo in postal odvetnik. Leta 1933 je bil izvoljen za mestnega sodnika, leta 1941 pa na listi demokratske stranke za župana Clevelanda. Pod njegovim vodstvom si je Cleveland pridobil sloves mesta, ki uspešno ureja socialna, varnostna in zdravstvena vprašanja.
Tri leta pozneje je zmagal na volitvah za guvernerja zvezne države Ohio; to mesto si je spet izbojeval leta 1948 in pozneje še trikrat. Dvanajst let je bil tudi član ameriškega senata. Kot dosleden protikomunist ni nikoli obiskal domovine svojih staršev, ves čas pa je spremljal njen razvoj. Frenk Lovše je doslej edini ameriški Slovenec, ki se mu je posrečilo prodreti v vrh ameriške politike.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki;. postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, kjer so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
6239 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihal Barla, Jan Zdenek Vesely, Frenk Lovše, zadnji velesejem
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik MIHAL BARLA. Študiral je na evangeličanskem liceju v Sopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih, ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
—–
JAN ZDENEK VESELÝ je po gimnaziji končal še trgovsko in pivovarsko šolo in nato vodil očetovo pivovarno. Postal je navdušen telovadec praškega Sokola in bil leta 1870 na osnovi javnega razpisa izbran za načelnika ljubljanskega Sokola. Vodil je telovadno šolo in neobvezno telovadbo v gimnaziji, v “Novicah” je v nadaljevanjih objavljal nemško in slovensko “Telovadno in boriteljsko imenoslovje” in izdal deset številk telovadno-vojaškega lista “Južni Sokol”. Zanimali so ga tudi slovenski običaji in o njih je po vrnitvi v Prago objavil več člankov v čeških časopisih. Telovadni učitelj Jan Zdenek Veselý se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Pragi.
—–
Pravnik in politik FRENK LOVŠE se je rodil na današnji dan leta 1895 v Clevelandu. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Kot obetajoč igralec baseballa se je nekaj časa preživljal s tem športom, hkrati pa je študiral pravo in postal odvetnik. Leta 1933 je bil izvoljen za mestnega sodnika, leta 1941 pa na listi demokratske stranke za župana Clevelanda. Pod njegovim vodstvom si je Cleveland pridobil sloves mesta, ki uspešno ureja socialna, varnostna in zdravstvena vprašanja.
Tri leta pozneje je zmagal na volitvah za guvernerja zvezne države Ohio; to mesto si je spet izbojeval leta 1948 in pozneje še trikrat. Dvanajst let je bil tudi član ameriškega senata. Kot dosleden protikomunist ni nikoli obiskal domovine svojih staršev, ves čas pa je spremljal njen razvoj. Frenk Lovše je doslej edini ameriški Slovenec, ki se mu je posrečilo prodreti v vrh ameriške politike.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki;. postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, kjer so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov