Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Feliks Anton Dev, Šolski prijatelj, Josip Vandot, Zima Vrščaj Holy

Pesnik  FELIKS  ANTON  DEV  je po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani vstopil v red bosonogih Avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, bil leta 1755 posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega časa. Večino pesmi je objavil v zborniku “Pisanice od lepih umetnosti”, ki ga je tudi urejal. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev  se je rodil na današnji dan leta 1732 v Tržiču.

—–

Na današnji dan leta 1852  je izšla prva številka slovenskega pedagoškega časopisa za šolo in dom “Šolski prijatel”.  Urejanje in založništvo tega glasila je prevzel koroški katehet in učitelj v Celovcu Andrej Einspiler. Pet prvih številk je izšlo kot priloga leposlovno-poučnega lista “Slovenska bčela”, nato pa je časopis postal samostojen. V prvih letih je izhajal vsak teden. Kar polovica vsebine je bila leposlovna: pesmi, povesti, basni in uganke. Med pedagoškimi članki so vzbudile pozornost nekatere daljše razprave v več nadaljevanjih, na primer o abecedniku, učenju računstva in sadjereji. Prinašal je tudi novice iz raznih šol, poročal o učiteljskih zborovanjih in novih zakonih ter bralce seznanjal z novimi učbeniki in mladinskimi knjigami. Pedagoški list “Šolski prijatel” se je pozneje preimenoval v “Slovenskega prijatelja” in izhajal vse do leta 1883.

—–

JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca,  se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota,  je odkupilo več kot 30 držav.

—–

Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČÁJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.