Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov