Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov