Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. januar

18.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič

Žandarmerijo,  ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti.  Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.

Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.

—–

ANTON  VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.

—–

Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec  BOŽIDAR  PAHOR  je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje –  Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan  leta 1925 v Anhovem.

—–

Skladatelj  MARIJAN  GABRIJELČIČ  je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.

Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. januar

18.01.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič

Žandarmerijo,  ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti.  Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.

Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.

—–

ANTON  VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.

—–

Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec  BOŽIDAR  PAHOR  je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje –  Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan  leta 1925 v Anhovem.

—–

Skladatelj  MARIJAN  GABRIJELČIČ  je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.

Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.


09.06.2024

11. junij - Fran Tratnik, prvi slovenski ekspresionist (1881)

Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

10. junij - Franica Vrhnuc, naša prva terapevtka za otroke z motnjami vida (1881)

Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

2. junij - Vladimir Kos in prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem (1924)

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 8 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov