Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vincenc Kern, Fedor Gradišnik, Jože Žabkar, Jože Goričar, protesti proti nadaljevanju I. svetovne vojne
VINCENC KERN, doktor kirurgije in medicine, je osem let svojega delovnega življenja prebil v Ljubljani. Sicer je največ deloval na Dunaju in s svojim načinom odprtega zdravljenja ran reformiral avstrijsko kirurgijo ter sprožil tudi pravo revolucijo v evropskem operativnem zdravljenju v obdobju,ki še ni poznalo antiseptikov. Rodil se je v Gradcu na današnji dan pred 260-imi leti. V letih od 1797 do 1805 je na mediko-kirurškem liceju v Ljubljani predaval kirurgijo, anatomijo in porodničarstvo. V tem času je na Kranjskem uvedel tudi cepljenje otrok proti črnim kozam. Pozneje je Vincenc Kern postal vodilni kirurg na Dunaju. Zavzemal se je za čimbolj naravno zdravljenje in tako medicinske posege omejil le na najnujnejše.
—–
Gledališki igralec in režiser FEDOR GRADIŠNIK je leta 1913 na praški univerzi diplomiral iz farmacije. Že od otroških let je nastopal v dramskem odseku celjskega pevskega društva, pozneje pa je vodil dijaško gledališče. V Ljubljani je obiskoval dramsko šolo Deželnega gledališča in v njem tudi nastopal. Po prvi svetovni vojni je deloval v gledališču na Jesenicah in v Celju. Kot režiser je bil zvest dramskemu besedilu, kot igralec pa se je izkazal z interpretacijami Cankarjevih, Župančičevih, Novačanovih in Kreftovih likov.
Med okupacijo je bil izgnan v Srbijo, takoj po koncu druge svetovne vojne pa je zbral celjske gledališčnike, postal upravnik novo ustanovljenega poklicnega gledališča in ga vodil do leta 1962. Fedor Gradišnik je napisal tudi več dramskih del in dramatizacij, romanov v podlistkih ter povesti iz gledališkega življenja. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Hrastniku.
—–
Učitelj matematike in fizike JOŽE ŽABKAR je od leta 1919 do 1941 poučeval na meščanski šoli v Krškem, v letih 1944 in 45 pa na meščanski šoli in gimnaziji na osvobojenem ozemlju v Črnomljiu. Po osvoboditvi je delal v Ljubljani in bil med drugim inšpektor za matematiko in fiziko. Napisal je več učbenikov za višje razrede osnovnih in za nižje razrede srednjih šol ter objavljal članke o poučevanju matematike. Jože Žabkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Krškem.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej takratni Avstro-Ogrski. To protestno gibanje je nazorno dokazovalo, da so ljudje siti vse bolj krvave vojne, hkrati pa dalo slutiti bližnji propad osovražene habsburške monarhije.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vincenc Kern, Fedor Gradišnik, Jože Žabkar, Jože Goričar, protesti proti nadaljevanju I. svetovne vojne
VINCENC KERN, doktor kirurgije in medicine, je osem let svojega delovnega življenja prebil v Ljubljani. Sicer je največ deloval na Dunaju in s svojim načinom odprtega zdravljenja ran reformiral avstrijsko kirurgijo ter sprožil tudi pravo revolucijo v evropskem operativnem zdravljenju v obdobju,ki še ni poznalo antiseptikov. Rodil se je v Gradcu na današnji dan pred 260-imi leti. V letih od 1797 do 1805 je na mediko-kirurškem liceju v Ljubljani predaval kirurgijo, anatomijo in porodničarstvo. V tem času je na Kranjskem uvedel tudi cepljenje otrok proti črnim kozam. Pozneje je Vincenc Kern postal vodilni kirurg na Dunaju. Zavzemal se je za čimbolj naravno zdravljenje in tako medicinske posege omejil le na najnujnejše.
—–
Gledališki igralec in režiser FEDOR GRADIŠNIK je leta 1913 na praški univerzi diplomiral iz farmacije. Že od otroških let je nastopal v dramskem odseku celjskega pevskega društva, pozneje pa je vodil dijaško gledališče. V Ljubljani je obiskoval dramsko šolo Deželnega gledališča in v njem tudi nastopal. Po prvi svetovni vojni je deloval v gledališču na Jesenicah in v Celju. Kot režiser je bil zvest dramskemu besedilu, kot igralec pa se je izkazal z interpretacijami Cankarjevih, Župančičevih, Novačanovih in Kreftovih likov.
Med okupacijo je bil izgnan v Srbijo, takoj po koncu druge svetovne vojne pa je zbral celjske gledališčnike, postal upravnik novo ustanovljenega poklicnega gledališča in ga vodil do leta 1962. Fedor Gradišnik je napisal tudi več dramskih del in dramatizacij, romanov v podlistkih ter povesti iz gledališkega življenja. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Hrastniku.
—–
Učitelj matematike in fizike JOŽE ŽABKAR je od leta 1919 do 1941 poučeval na meščanski šoli v Krškem, v letih 1944 in 45 pa na meščanski šoli in gimnaziji na osvobojenem ozemlju v Črnomljiu. Po osvoboditvi je delal v Ljubljani in bil med drugim inšpektor za matematiko in fiziko. Napisal je več učbenikov za višje razrede osnovnih in za nižje razrede srednjih šol ter objavljal članke o poučevanju matematike. Jože Žabkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Krškem.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej takratni Avstro-Ogrski. To protestno gibanje je nazorno dokazovalo, da so ljudje siti vse bolj krvave vojne, hkrati pa dalo slutiti bližnji propad osovražene habsburške monarhije.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov