Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavel Knobl, Jože Plečnik, Oton Župančič, Ivan Ribič
Na današnji dan leta 1765 se je v Orehku pri Postojni rodil pesnik in skladatelj PAVEL KNOBL. Bil je učitelj in organist v Postojni, od leta 1795 je učil v Kranju, pozneje pa v Višnji Gori, Ribnici in Tomaju. Njegove bukovniške verzifikacije “Štiri pare kratkočasnih novih pesmi” iz leta 1801 so prva slovenska samostojna zbirka posvetnih pesmi. V njih so zavrnjene individualistične težnje razsvetljenstva, prevladujejo pa drastično banalni motivi. Pavel Knobl je napisal in uglasbil tudi približno dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex.
—–
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij, ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavel Knobl, Jože Plečnik, Oton Župančič, Ivan Ribič
Na današnji dan leta 1765 se je v Orehku pri Postojni rodil pesnik in skladatelj PAVEL KNOBL. Bil je učitelj in organist v Postojni, od leta 1795 je učil v Kranju, pozneje pa v Višnji Gori, Ribnici in Tomaju. Njegove bukovniške verzifikacije “Štiri pare kratkočasnih novih pesmi” iz leta 1801 so prva slovenska samostojna zbirka posvetnih pesmi. V njih so zavrnjene individualistične težnje razsvetljenstva, prevladujejo pa drastično banalni motivi. Pavel Knobl je napisal in uglasbil tudi približno dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex.
—–
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij, ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov