Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavel Knobl, Jože Plečnik, Oton Župančič, Ivan Ribič
Na današnji dan leta 1765 se je v Orehku pri Postojni rodil pesnik in skladatelj PAVEL KNOBL. Bil je učitelj in organist v Postojni, od leta 1795 je učil v Kranju, pozneje pa v Višnji Gori, Ribnici in Tomaju. Njegove bukovniške verzifikacije “Štiri pare kratkočasnih novih pesmi” iz leta 1801 so prva slovenska samostojna zbirka posvetnih pesmi. V njih so zavrnjene individualistične težnje razsvetljenstva, prevladujejo pa drastično banalni motivi. Pavel Knobl je napisal in uglasbil tudi približno dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex.
—–
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij, ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavel Knobl, Jože Plečnik, Oton Župančič, Ivan Ribič
Na današnji dan leta 1765 se je v Orehku pri Postojni rodil pesnik in skladatelj PAVEL KNOBL. Bil je učitelj in organist v Postojni, od leta 1795 je učil v Kranju, pozneje pa v Višnji Gori, Ribnici in Tomaju. Njegove bukovniške verzifikacije “Štiri pare kratkočasnih novih pesmi” iz leta 1801 so prva slovenska samostojna zbirka posvetnih pesmi. V njih so zavrnjene individualistične težnje razsvetljenstva, prevladujejo pa drastično banalni motivi. Pavel Knobl je napisal in uglasbil tudi približno dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex.
—–
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij, ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov