Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Kastelec, Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva, Marja Boršnik
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan pred 400 leti v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Kmalu po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 so začeli ustanavljati podružnice. Te naj bi ohranjale slovensko podobo naših gora, ki jih je takrat organizirano ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila pred 120-imi leti v Borljah, v zahodnem delu Ziljske doline na avstrijskem Koroškem ustanovljena “Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva”.
Pobudo je dalo šestnajst navdušenih članov tako imenovanega “slovenskega omizja”, v katerem so se poleg koroških Slovencev združevali tudi zavedni Slovenci iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, v planinstvu znan po tako imenovanih “Knafelčevih markacijah”. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v “Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva” in delovala vse do usodnega plebiscita leta 1920.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
—–
Zveza komunistov, organizacija, ki je jugoslovansko družbo vodila vse povojno obdobje, je zaradi notranjih, predvsem nacionalnih nasprotij po letu 1960 večkrat zašla v hudo krizo, vendar je zaradi avtoritete predsednika Tita do začetka 80-ih let prejšnjega stoletja ostala enotna. Nato so se začele vse bolj kazati težnje srbskih komunistov po uresničevanju bodisi unitarističnega jugoslovanskega bodisi velikosrbskega programa, temelječega na načelu preglasovanja. Na 14. izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bil v Beogradu v dneh od 20. do 24. januarja leta 1990, se je ta konflikt končal.
Slovenski delegati so namreč predlagali vrsto reform v Zvezi komunistov in državi s stališčem, da so slovenski komunisti dolžni upoštevati predvsem interese slovenskega naroda. Zavzemali so se za miren in postopen prehod v večstrankarski sistem, za varovanje človekovih pravic, za avtonomijo civilne družbe in za konec političnih sodnih procesov ter zahtevali, da je treba medsebojne odnose v Jugoslaviji na novo oblikovali na konfederalni osnovi. Ker je srbski blok te predloge dosledno zavračal, so slovenski delegati kongres zapustili. Za njimi so odšli tudi hrvaški komunisti. To je dejansko pomenilo razpad jugoslovanske partije, poskusi, da bi kongres nadaljevali, pa so bili neuspešni.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Kastelec, Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva, Marja Boršnik
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan pred 400 leti v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Kmalu po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 so začeli ustanavljati podružnice. Te naj bi ohranjale slovensko podobo naših gora, ki jih je takrat organizirano ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila pred 120-imi leti v Borljah, v zahodnem delu Ziljske doline na avstrijskem Koroškem ustanovljena “Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva”.
Pobudo je dalo šestnajst navdušenih članov tako imenovanega “slovenskega omizja”, v katerem so se poleg koroških Slovencev združevali tudi zavedni Slovenci iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, v planinstvu znan po tako imenovanih “Knafelčevih markacijah”. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v “Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva” in delovala vse do usodnega plebiscita leta 1920.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
—–
Zveza komunistov, organizacija, ki je jugoslovansko družbo vodila vse povojno obdobje, je zaradi notranjih, predvsem nacionalnih nasprotij po letu 1960 večkrat zašla v hudo krizo, vendar je zaradi avtoritete predsednika Tita do začetka 80-ih let prejšnjega stoletja ostala enotna. Nato so se začele vse bolj kazati težnje srbskih komunistov po uresničevanju bodisi unitarističnega jugoslovanskega bodisi velikosrbskega programa, temelječega na načelu preglasovanja. Na 14. izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bil v Beogradu v dneh od 20. do 24. januarja leta 1990, se je ta konflikt končal.
Slovenski delegati so namreč predlagali vrsto reform v Zvezi komunistov in državi s stališčem, da so slovenski komunisti dolžni upoštevati predvsem interese slovenskega naroda. Zavzemali so se za miren in postopen prehod v večstrankarski sistem, za varovanje človekovih pravic, za avtonomijo civilne družbe in za konec političnih sodnih procesov ter zahtevali, da je treba medsebojne odnose v Jugoslaviji na novo oblikovali na konfederalni osnovi. Ker je srbski blok te predloge dosledno zavračal, so slovenski delegati kongres zapustili. Za njimi so odšli tudi hrvaški komunisti. To je dejansko pomenilo razpad jugoslovanske partije, poskusi, da bi kongres nadaljevali, pa so bili neuspešni.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov