Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Alojzij Fogar, Edvard Kardelj, zasebna mojstrska slikarska šola v Münchnu, osvoboditev Auschwitza

Škof ALOJZIJ FOGAR  se je rodil na današnji dan leta 1882 v Pevmi pri Gorici. Bogoslovje je doštudiral v Innsbrucku, nato pa  leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence, vendar je zagovarjal postopno asimilacijo. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal razne naloge in se ves čas zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Tudi po drugi svetovni vojni si je škof Alojzij Fogar prizadeval za  narodnostno enakopravnost slovenske manjšine v Italiji.

—–

Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.

Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.

—–

Na marksističnega teoretika in državnika  EDVARDA  KARDELJA  in na njegovo privrženost komunističnemu gibanju so odločilno vplivali spopadi med delavci in Orjuno v Trbovljah, sodelovanje v ilegalnem marksističnem krožku in dejavnost v delavskih društvih. Kot komunist je bil prvič aretiran leta 1930. V beograjskem političnem zaporu so ga mučili in obsodili na dve leti strogega zapora. Po vrnitvi v Ljubljano je z Borisom Kidričem in drugimi vodilnimi komunisti obnavljal komunistično organizacijo v Sloveniji. Odtlej je bil vedno v vodstvu partije ter med nosilci organiziranja oborožene vstaje in oblikovanja partizanske vojske. Po vojni je Edvard Kardelj postal vodilni teoretik socialističnega razvoja jugoslovanske družbe. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.

V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo Auschwitza so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000,  med njimi tudi 21 Slovenk.

27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija pozneje razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.