Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alojzij Fogar, Edvard Kardelj, zasebna mojstrska slikarska šola v Münchnu, osvoboditev Auschwitza
Škof ALOJZIJ FOGAR se je rodil na današnji dan leta 1882 v Pevmi pri Gorici. Bogoslovje je doštudiral v Innsbrucku, nato pa leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence, vendar je zagovarjal postopno asimilacijo. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal razne naloge in se ves čas zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Tudi po drugi svetovni vojni si je škof Alojzij Fogar prizadeval za narodnostno enakopravnost slovenske manjšine v Italiji.
—–
Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.
Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
—–
Na marksističnega teoretika in državnika EDVARDA KARDELJA in na njegovo privrženost komunističnemu gibanju so odločilno vplivali spopadi med delavci in Orjuno v Trbovljah, sodelovanje v ilegalnem marksističnem krožku in dejavnost v delavskih društvih. Kot komunist je bil prvič aretiran leta 1930. V beograjskem političnem zaporu so ga mučili in obsodili na dve leti strogega zapora. Po vrnitvi v Ljubljano je z Borisom Kidričem in drugimi vodilnimi komunisti obnavljal komunistično organizacijo v Sloveniji. Odtlej je bil vedno v vodstvu partije ter med nosilci organiziranja oborožene vstaje in oblikovanja partizanske vojske. Po vojni je Edvard Kardelj postal vodilni teoretik socialističnega razvoja jugoslovanske družbe. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo Auschwitza so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alojzij Fogar, Edvard Kardelj, zasebna mojstrska slikarska šola v Münchnu, osvoboditev Auschwitza
Škof ALOJZIJ FOGAR se je rodil na današnji dan leta 1882 v Pevmi pri Gorici. Bogoslovje je doštudiral v Innsbrucku, nato pa leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence, vendar je zagovarjal postopno asimilacijo. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal razne naloge in se ves čas zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Tudi po drugi svetovni vojni si je škof Alojzij Fogar prizadeval za narodnostno enakopravnost slovenske manjšine v Italiji.
—–
Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.
Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
—–
Na marksističnega teoretika in državnika EDVARDA KARDELJA in na njegovo privrženost komunističnemu gibanju so odločilno vplivali spopadi med delavci in Orjuno v Trbovljah, sodelovanje v ilegalnem marksističnem krožku in dejavnost v delavskih društvih. Kot komunist je bil prvič aretiran leta 1930. V beograjskem političnem zaporu so ga mučili in obsodili na dve leti strogega zapora. Po vrnitvi v Ljubljano je z Borisom Kidričem in drugimi vodilnimi komunisti obnavljal komunistično organizacijo v Sloveniji. Odtlej je bil vedno v vodstvu partije ter med nosilci organiziranja oborožene vstaje in oblikovanja partizanske vojske. Po vojni je Edvard Kardelj postal vodilni teoretik socialističnega razvoja jugoslovanske družbe. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo Auschwitza so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov