Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

2. februar

02.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavel Šivic, Jelka Vesenjak - Hirjan, Turistovski klub Skala, časopis Delo

PAVEL  ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper.  Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.

—–

Zdravnica  mikrobiologinja  JELKA  VESENJÁK – HIRJAN  je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je  na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem.

Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják – Hirjan se je rodila na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.

—–

Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778 (torej pred 242-imi leti), načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.

Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.

—–

Na današnji dan leta 1920 je v Trstu začel izhajati časopis “Delo”, slovensko glasilo italijanske socialistične stranke, čez leto dni pa je postal glasilo komunistične stranke Italije. Urejal ga je politik, publicist in kulturni delavec Ivan Regent. Ob uvedbi fašističnega totalitarizma avgusta 1926 je “Delo” prenehalo izhajati, sledile pa so ilegalne izdaje na Goriškem, na  Krasu, v Ljubljani, Parizu in na Dunaju. V letih od 1930 do 35 je bilo “Delo” skupno glasilo komunističnih strank Italije in Jugoslavije.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

2. februar

02.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavel Šivic, Jelka Vesenjak - Hirjan, Turistovski klub Skala, časopis Delo

PAVEL  ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper.  Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.

—–

Zdravnica  mikrobiologinja  JELKA  VESENJÁK – HIRJAN  je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je  na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem.

Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják – Hirjan se je rodila na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.

—–

Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778 (torej pred 242-imi leti), načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.

Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.

—–

Na današnji dan leta 1920 je v Trstu začel izhajati časopis “Delo”, slovensko glasilo italijanske socialistične stranke, čez leto dni pa je postal glasilo komunistične stranke Italije. Urejal ga je politik, publicist in kulturni delavec Ivan Regent. Ob uvedbi fašističnega totalitarizma avgusta 1926 je “Delo” prenehalo izhajati, sledile pa so ilegalne izdaje na Goriškem, na  Krasu, v Ljubljani, Parizu in na Dunaju. V letih od 1930 do 35 je bilo “Delo” skupno glasilo komunističnih strank Italije in Jugoslavije.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov