Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Valentin Stanič, Valentin Matija Živic, Vera Albreht, Jadran Ferluga
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bil je dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan leta 1828 v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Valentin Stanič, Valentin Matija Živic, Vera Albreht, Jadran Ferluga
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bil je dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan leta 1828 v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu.
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov