Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Valentin Stanič, Valentin Matija Živic, Vera Albreht, Jadran Ferluga
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bil je dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan leta 1828 v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Valentin Stanič, Valentin Matija Živic, Vera Albreht, Jadran Ferluga
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bil je dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan leta 1828 v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov