Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

3. marec

03.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Angelik Hribar, Marcel Žorga, Drago Stepišnik, Lojze Potokar

Skladatelj  ANGELIK  HRIBAR  se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu (nédvjedu) in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.

—–

Politik  MARCEL  ŽORGA  je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Zgodovinar  športa  DRAGO  STEPIŠNIK  se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu.  1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje,  nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.

Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.

—–

Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega  nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca  svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.

Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem,  “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je  veliko nastopal tudi v radijskih igrah.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

3. marec

03.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Angelik Hribar, Marcel Žorga, Drago Stepišnik, Lojze Potokar

Skladatelj  ANGELIK  HRIBAR  se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu (nédvjedu) in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.

—–

Politik  MARCEL  ŽORGA  je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Zgodovinar  športa  DRAGO  STEPIŠNIK  se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu.  1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje,  nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.

Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.

—–

Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega  nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca  svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.

Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem,  “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je  veliko nastopal tudi v radijskih igrah.


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov