Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Michelangelo Zois, Fran Jesenko, Jože Brumen, odlok o delu črpalcev vode

V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo  odlok  o  delu  črpalcev  vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.

Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.

—–

Na današnji dan leta  1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil  podjetnik  in  zemljiški  posestnik  MICHELANGELO  ZOIS.  V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji  železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.

—–

Botanik  in genetik  FRAN  JESENKO  se je rodil na današnji dan leta 1875 v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.

Po njem se imenuje  Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in  organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.

—–

Oblikovalec in kipar  JOŽE  BRUMEN  je leta 1960 diplomiral na odseku za arhitekturo, tri leta pozneje pa je končal še študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V šestdesetih letih se je uvrstil med naše vodilne grafične oblikovalce in kot izjemen oblikovalski interpret knjižnega in publicističnega gradiva vplival na višjo raven slovenskih tiskarskih izdelkov in posodobitev črkovnih fondov. Ustvarjal je knjižno opremo ter oblikoval plakate in celostne podobe publikacij. Bil je tudi redni profesor za oblikovne zasnove na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Oblikovalec in kipar Jože Brumen se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.