Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Michelangelo Zois, Fran Jesenko, Jože Brumen, odlok o delu črpalcev vode
V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo odlok o delu črpalcev vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.
Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.
—–
Na današnji dan leta 1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil podjetnik in zemljiški posestnik MICHELANGELO ZOIS. V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.
—–
Botanik in genetik FRAN JESENKO se je rodil na današnji dan leta 1875 v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.
Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.
—–
Oblikovalec in kipar JOŽE BRUMEN je leta 1960 diplomiral na odseku za arhitekturo, tri leta pozneje pa je končal še študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V šestdesetih letih se je uvrstil med naše vodilne grafične oblikovalce in kot izjemen oblikovalski interpret knjižnega in publicističnega gradiva vplival na višjo raven slovenskih tiskarskih izdelkov in posodobitev črkovnih fondov. Ustvarjal je knjižno opremo ter oblikoval plakate in celostne podobe publikacij. Bil je tudi redni profesor za oblikovne zasnove na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Oblikovalec in kipar Jože Brumen se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Michelangelo Zois, Fran Jesenko, Jože Brumen, odlok o delu črpalcev vode
V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo odlok o delu črpalcev vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.
Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.
—–
Na današnji dan leta 1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil podjetnik in zemljiški posestnik MICHELANGELO ZOIS. V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.
—–
Botanik in genetik FRAN JESENKO se je rodil na današnji dan leta 1875 v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.
Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.
—–
Oblikovalec in kipar JOŽE BRUMEN je leta 1960 diplomiral na odseku za arhitekturo, tri leta pozneje pa je končal še študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V šestdesetih letih se je uvrstil med naše vodilne grafične oblikovalce in kot izjemen oblikovalski interpret knjižnega in publicističnega gradiva vplival na višjo raven slovenskih tiskarskih izdelkov in posodobitev črkovnih fondov. Ustvarjal je knjižno opremo ter oblikoval plakate in celostne podobe publikacij. Bil je tudi redni profesor za oblikovne zasnove na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Oblikovalec in kipar Jože Brumen se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov