Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Constantin Ettingshausen, Boštjan Putrih, Stan Laurel
Paleobotanik CONSTANTIN ETTINGSHAUSEN je doktoriral iz medicine na Dunaju. Najprej je poučeval na tamkajšnji medicinsko-kirurški vojaški akademiji, nato pa na univerzi v Gradcu predaval botaniko in rastlinsko paleontologijo. Rastlinske ostanke je raziskoval tudi na Slovenskem in med drugim objavil monografijo o najdbah v Socki in Zagorju ob Savi. Poudarjal je južnopolóbelsko (to je avstralsko) naravo te flore, a ta ni bila popolnoma potrjena. Vsekakor pa je šlo za subtropsko floro, ki je pozneje v Sloveniji niso več raziskovali. Constantin Ettingshausen se je rodil na današnji dan leta 1826 na Dunaju.
—–
Gorska reševalna služba je prostovoljna, tehnično in medicinsko specializirana planinska reševalna organizacija. Njeni poglavitni nalogi sta reševanje in pomoč ponesrečencem v gorah in v krajih, ki niso dostopni redni
zdravstveni službi. Prva dokumentirana reševalna akcija pri nas je bila julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca in so ga z vrvmi spustili v dolino. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek.
Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini izpod gore. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta bila konj in lojtrski voz.
»Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
—–
Kipar BOŠTJAN PUTRIH je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
—–
Ameriški filmski igralec angleškega rodu Arthur Stanley Jefferson z umetniškim imenom STAN LAUREL - z Oliverjem Hardyjem sta sestavljala znameniti komični par - je v Združene države Amerike prišel leta 1910. Kmalu je začel svojo filmsko pot, po letu 1926 pa sta z Olijem posnela več kot dvesto krajših filmskih komedij oziroma burlesk in nekaj daljših filmov. V tem komičnem paru je bil Stan praviloma gonilna sila: nenehno si je izmišljal rešitve, ki so v glavnem sicer imele katastrofalne posledice, Olio pa je moral nenehno popravljati ta vtis, a na koncu se je dvojica vendarle rešila iz zagate. Stan Laurel je bil leta 1960 za svoj pionirski prispevek k filmski komediji nagrajen z oskarjem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ulverstonu v Angliji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Constantin Ettingshausen, Boštjan Putrih, Stan Laurel
Paleobotanik CONSTANTIN ETTINGSHAUSEN je doktoriral iz medicine na Dunaju. Najprej je poučeval na tamkajšnji medicinsko-kirurški vojaški akademiji, nato pa na univerzi v Gradcu predaval botaniko in rastlinsko paleontologijo. Rastlinske ostanke je raziskoval tudi na Slovenskem in med drugim objavil monografijo o najdbah v Socki in Zagorju ob Savi. Poudarjal je južnopolóbelsko (to je avstralsko) naravo te flore, a ta ni bila popolnoma potrjena. Vsekakor pa je šlo za subtropsko floro, ki je pozneje v Sloveniji niso več raziskovali. Constantin Ettingshausen se je rodil na današnji dan leta 1826 na Dunaju.
—–
Gorska reševalna služba je prostovoljna, tehnično in medicinsko specializirana planinska reševalna organizacija. Njeni poglavitni nalogi sta reševanje in pomoč ponesrečencem v gorah in v krajih, ki niso dostopni redni
zdravstveni službi. Prva dokumentirana reševalna akcija pri nas je bila julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca in so ga z vrvmi spustili v dolino. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek.
Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini izpod gore. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta bila konj in lojtrski voz.
»Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
—–
Kipar BOŠTJAN PUTRIH je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
—–
Ameriški filmski igralec angleškega rodu Arthur Stanley Jefferson z umetniškim imenom STAN LAUREL - z Oliverjem Hardyjem sta sestavljala znameniti komični par - je v Združene države Amerike prišel leta 1910. Kmalu je začel svojo filmsko pot, po letu 1926 pa sta z Olijem posnela več kot dvesto krajših filmskih komedij oziroma burlesk in nekaj daljših filmov. V tem komičnem paru je bil Stan praviloma gonilna sila: nenehno si je izmišljal rešitve, ki so v glavnem sicer imele katastrofalne posledice, Olio pa je moral nenehno popravljati ta vtis, a na koncu se je dvojica vendarle rešila iz zagate. Stan Laurel je bil leta 1960 za svoj pionirski prispevek k filmski komediji nagrajen z oskarjem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ulverstonu v Angliji.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov