Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Constantin Ettingshausen, Boštjan Putrih, Stan Laurel
Paleobotanik CONSTANTIN ETTINGSHAUSEN je doktoriral iz medicine na Dunaju. Najprej je poučeval na tamkajšnji medicinsko-kirurški vojaški akademiji, nato pa na univerzi v Gradcu predaval botaniko in rastlinsko paleontologijo. Rastlinske ostanke je raziskoval tudi na Slovenskem in med drugim objavil monografijo o najdbah v Socki in Zagorju ob Savi. Poudarjal je južnopolóbelsko (to je avstralsko) naravo te flore, a ta ni bila popolnoma potrjena. Vsekakor pa je šlo za subtropsko floro, ki je pozneje v Sloveniji niso več raziskovali. Constantin Ettingshausen se je rodil na današnji dan leta 1826 na Dunaju.
—–
Gorska reševalna služba je prostovoljna, tehnično in medicinsko specializirana planinska reševalna organizacija. Njeni poglavitni nalogi sta reševanje in pomoč ponesrečencem v gorah in v krajih, ki niso dostopni redni
zdravstveni službi. Prva dokumentirana reševalna akcija pri nas je bila julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca in so ga z vrvmi spustili v dolino. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek.
Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini izpod gore. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta bila konj in lojtrski voz.
»Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
—–
Kipar BOŠTJAN PUTRIH je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
—–
Ameriški filmski igralec angleškega rodu Arthur Stanley Jefferson z umetniškim imenom STAN LAUREL - z Oliverjem Hardyjem sta sestavljala znameniti komični par - je v Združene države Amerike prišel leta 1910. Kmalu je začel svojo filmsko pot, po letu 1926 pa sta z Olijem posnela več kot dvesto krajših filmskih komedij oziroma burlesk in nekaj daljših filmov. V tem komičnem paru je bil Stan praviloma gonilna sila: nenehno si je izmišljal rešitve, ki so v glavnem sicer imele katastrofalne posledice, Olio pa je moral nenehno popravljati ta vtis, a na koncu se je dvojica vendarle rešila iz zagate. Stan Laurel je bil leta 1960 za svoj pionirski prispevek k filmski komediji nagrajen z oskarjem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ulverstonu v Angliji.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Constantin Ettingshausen, Boštjan Putrih, Stan Laurel
Paleobotanik CONSTANTIN ETTINGSHAUSEN je doktoriral iz medicine na Dunaju. Najprej je poučeval na tamkajšnji medicinsko-kirurški vojaški akademiji, nato pa na univerzi v Gradcu predaval botaniko in rastlinsko paleontologijo. Rastlinske ostanke je raziskoval tudi na Slovenskem in med drugim objavil monografijo o najdbah v Socki in Zagorju ob Savi. Poudarjal je južnopolóbelsko (to je avstralsko) naravo te flore, a ta ni bila popolnoma potrjena. Vsekakor pa je šlo za subtropsko floro, ki je pozneje v Sloveniji niso več raziskovali. Constantin Ettingshausen se je rodil na današnji dan leta 1826 na Dunaju.
—–
Gorska reševalna služba je prostovoljna, tehnično in medicinsko specializirana planinska reševalna organizacija. Njeni poglavitni nalogi sta reševanje in pomoč ponesrečencem v gorah in v krajih, ki niso dostopni redni
zdravstveni službi. Prva dokumentirana reševalna akcija pri nas je bila julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca in so ga z vrvmi spustili v dolino. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek.
Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini izpod gore. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta bila konj in lojtrski voz.
»Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
—–
Kipar BOŠTJAN PUTRIH je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
—–
Ameriški filmski igralec angleškega rodu Arthur Stanley Jefferson z umetniškim imenom STAN LAUREL - z Oliverjem Hardyjem sta sestavljala znameniti komični par - je v Združene države Amerike prišel leta 1910. Kmalu je začel svojo filmsko pot, po letu 1926 pa sta z Olijem posnela več kot dvesto krajših filmskih komedij oziroma burlesk in nekaj daljših filmov. V tem komičnem paru je bil Stan praviloma gonilna sila: nenehno si je izmišljal rešitve, ki so v glavnem sicer imele katastrofalne posledice, Olio pa je moral nenehno popravljati ta vtis, a na koncu se je dvojica vendarle rešila iz zagate. Stan Laurel je bil leta 1960 za svoj pionirski prispevek k filmski komediji nagrajen z oskarjem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ulverstonu v Angliji.
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Neveljaven email naslov