Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. junij

17.06.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Harold Delf Gillies, Bartolomeo Calvi, Gabrijel Humek, Ivan Kuščer

Zdravnik  otorinolaringolog  in  začetnik  plastične  kirurgije  HAROLD  DELF  GILLIES  je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.

—–

Filolog in prevajalec  BARTOLOMEO  CALVI  je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan leta 1886 v Torinu v Italiji.

—–

GABRIJEL  HUMEK  je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Po koncu druge svetovne vojne je diplomiral še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.

Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

—–

Fizik  IVAN  KUŠČER  je leta 1951 doktoriral na prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani; na njej je pozneje postal redni profesor. Znanstveno je raziskoval probleme transportne teorije, reaktorske fizike in sorodna področja. Sodeloval je pri organiziranju fizikalnega študija, oblikovanja učnih načrtov in tém za pouk fizike v srednjih šolah ter pripravil vrsto fizikalnih učbenikov. Kot naravoslovec je od leta 1937 s sodelavci razvijal potapljaško tehniko in bil med začetniki podvodnih športov pri nas. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Ivan Kuščer se je rodil na današnji dan leta 1918 na Dunaju.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. junij

17.06.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Harold Delf Gillies, Bartolomeo Calvi, Gabrijel Humek, Ivan Kuščer

Zdravnik  otorinolaringolog  in  začetnik  plastične  kirurgije  HAROLD  DELF  GILLIES  je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.

—–

Filolog in prevajalec  BARTOLOMEO  CALVI  je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan leta 1886 v Torinu v Italiji.

—–

GABRIJEL  HUMEK  je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Po koncu druge svetovne vojne je diplomiral še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.

Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

—–

Fizik  IVAN  KUŠČER  je leta 1951 doktoriral na prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani; na njej je pozneje postal redni profesor. Znanstveno je raziskoval probleme transportne teorije, reaktorske fizike in sorodna področja. Sodeloval je pri organiziranju fizikalnega študija, oblikovanja učnih načrtov in tém za pouk fizike v srednjih šolah ter pripravil vrsto fizikalnih učbenikov. Kot naravoslovec je od leta 1937 s sodelavci razvijal potapljaško tehniko in bil med začetniki podvodnih športov pri nas. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Ivan Kuščer se je rodil na današnji dan leta 1918 na Dunaju.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov