Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ladislav Kiauto, Janez Gregorc, obvezno nošenje "židovske zvezde", koledarsko poletje
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
—–
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu
—–
Za konec pa še tole:
drevi ob 21. uri in 44 minut se bo začelo koledarsko poletje. V njem bomo uživali vse do 22. septembra, ko bomo ob pol dveh popoldne stopili v koledarsko jesen.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ladislav Kiauto, Janez Gregorc, obvezno nošenje "židovske zvezde", koledarsko poletje
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
—–
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu
—–
Za konec pa še tole:
drevi ob 21. uri in 44 minut se bo začelo koledarsko poletje. V njem bomo uživali vse do 22. septembra, ko bomo ob pol dveh popoldne stopili v koledarsko jesen.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov