Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ladislav Kiauto, Janez Gregorc, obvezno nošenje "židovske zvezde", koledarsko poletje

Novinarja in publicista LADISLAVA  KIAUTO  so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za  časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”.  V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku.  Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.

—–

Skladatelj  JANEZ  GREGORC  je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo,  so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.

—–

Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.

Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:

“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”

Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank  odpeljali v koncentracijsko taborišče,  “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu

—–

Za konec pa še tole:

drevi ob 21. uri in 44 minut se bo začelo koledarsko poletje. V njem bomo uživali vse do 22. septembra, ko bomo ob pol dveh popoldne stopili v koledarsko jesen.