Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov