Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov