Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov