Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Avguštin Prugl, Janko Debelak, Vladimir Vauhnik, Slavko Pengov
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
—–
Pravnik in strokovnjak za poštni promet JANKO DEBELAK se je rodil na današnji dan leta 1868 v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Pri pošti je delal od leta 1891, in sicer v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Sarajevu in Zadru. Ko je bilo v Ljubljani 14. novembra leta 1918 ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo, je postal prvi ravnatelj tega urada in v poštno poslovanje uvedel slovenščino. Janko Debelak je napisal tudi priročnik “Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje”.
—–
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan leta 1896 v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov