Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Samostojnost RS, Vladimir Štoviček, Vlado Novak, središče stare Ljubljane

Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.

—–

Kipar in medaljer  VLADIMIR  ŠTOVIČEK  je ob koncu študija na praški akademiji dobil visoka priznanja za medalje, plakete in plastike. Podoben uspeh je doživel v Parizu, kjer je nekaj kipov izklesal tudi za sloviti Versailles. Pozneje se je posvetil predvsem medaljam in plaketam in je naš edini izrazit medaljer. Vladimir Štoviček se je rodil na današnji dan leta 1896 v Boštanju pri Sevnici.

—–

Bibliotekar  in   literarni  zgodovinar  VLADO  NOVAK  je bil po diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani tam asistent in knjižničar, v letih od 1946 do 1975 upravnik študijske oziroma osrednje knjižnice v Celju, nato pa kustos posebnih zbirk. Leta 1967 je zasnoval in vodil zidavo nove knjižnice ter razvijal njeno strokovno delo. Objavljal je biografske, bibliografske in bibliotekarske članke, literarne in gledališke kritike ter literarnozgodovinske sestavke. Dobro desetletje je bil glavni in odgovorni urednik “Celjskega zbornika”; prejel pa je tudi Čopovo diplomo. Vlado Novak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Radovljici.

—–

Po močnem potresu aprila leta 1895  je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.

Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent

še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.

Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa.

Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:

Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!

Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 29-imi leti.