Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

3. julij

03.07.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi

Knjigoveški podjetnik  IVAN  BONAČ  se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.

—–

Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil  EVGEN  KANSKY.  Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.

Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.

—–

JOSIP  BENKO se je rodil na današnji dan leta 1889 v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.

—–

Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar  JANEZ  LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.

Med njegove pomembne spomeniške stvaritve Janeza sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

3. julij

03.07.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi

Knjigoveški podjetnik  IVAN  BONAČ  se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.

—–

Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil  EVGEN  KANSKY.  Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.

Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.

—–

JOSIP  BENKO se je rodil na današnji dan leta 1889 v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.

—–

Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar  JANEZ  LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.

Med njegove pomembne spomeniške stvaritve Janeza sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov