Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter Bonomo, Josipina Turnograjska, Karel Jeraj, Matevž Hace
Škof, humanist in pesnik PETER BONÓMO je po študiju leposlovnih ved v Bologni služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, kot kanonik je od leta 1493 deloval v Trstu in Ogleju, pa tudi v župnijah na slovenskem ozemlju; pozneje je bil imenovan za tržaškega škofa. Po smrti cesarja Maksimilijana je postal eden izmed treh regentov za avstrijske dežele ter véliki kancler in predsednik dvornega sveta.
Humanističnih misli se je navzel v Bologni, jih poglabljal na Dunaju in v Trstu ter jih širil med svojimi kleriki. Zavračal je sholastiko – krščansko filozofijo iz srednjega veka – in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. Verjetno je prav škof Bonomo spodbudil Trubarja k pisanju v slovenščini in vplival na njegovo versko usmeritev, na njegovo priporočilo pa je Trubar tudi postal kanonik in pridigar v Ljubljani. Peter Bonomo se je rodil leta 1458 v Trstu; tam je na današnji dan leta 1546 tudi umrl.
—–
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj KAREL JERAJ je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Pozneje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.
Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo, nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela so pogosto na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo dogodke s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan pred 110-imi letiv Podcerkvi pri Starem trgu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter Bonomo, Josipina Turnograjska, Karel Jeraj, Matevž Hace
Škof, humanist in pesnik PETER BONÓMO je po študiju leposlovnih ved v Bologni služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, kot kanonik je od leta 1493 deloval v Trstu in Ogleju, pa tudi v župnijah na slovenskem ozemlju; pozneje je bil imenovan za tržaškega škofa. Po smrti cesarja Maksimilijana je postal eden izmed treh regentov za avstrijske dežele ter véliki kancler in predsednik dvornega sveta.
Humanističnih misli se je navzel v Bologni, jih poglabljal na Dunaju in v Trstu ter jih širil med svojimi kleriki. Zavračal je sholastiko – krščansko filozofijo iz srednjega veka – in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. Verjetno je prav škof Bonomo spodbudil Trubarja k pisanju v slovenščini in vplival na njegovo versko usmeritev, na njegovo priporočilo pa je Trubar tudi postal kanonik in pridigar v Ljubljani. Peter Bonomo se je rodil leta 1458 v Trstu; tam je na današnji dan leta 1546 tudi umrl.
—–
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj KAREL JERAJ je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Pozneje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.
Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo, nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela so pogosto na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo dogodke s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan pred 110-imi letiv Podcerkvi pri Starem trgu.
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov