Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Peter Bonomo, Josipina Turnograjska, Karel Jeraj, Matevž Hace

Škof, humanist in pesnik  PETER  BONÓMO  je po študiju leposlovnih ved v Bologni služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, kot kanonik je od leta 1493 deloval v Trstu in Ogleju, pa tudi v župnijah na slovenskem ozemlju; pozneje je bil imenovan za tržaškega škofa. Po smrti cesarja Maksimilijana je postal eden izmed treh regentov za avstrijske dežele ter véliki kancler in predsednik dvornega sveta.

Humanističnih misli se je navzel v Bologni, jih poglabljal na Dunaju in v Trstu ter jih širil med svojimi kleriki. Zavračal je sholastiko – krščansko filozofijo iz srednjega veka – in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. Verjetno je prav škof Bonomo spodbudil Trubarja k pisanju v slovenščini in vplival na njegovo versko usmeritev, na njegovo priporočilo pa je Trubar tudi postal kanonik in pridigar v Ljubljani. Peter Bonomo se je rodil leta 1458 v Trstu; tam je na današnji dan leta 1546 tudi umrl.

—–

JOSIPINA  TURNOGRAJSKA,  s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.

—–

Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj  KAREL  JERAJ  je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Pozneje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.

Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.

—–

Pripovednik in publicist  MATEVŽ  HACE  je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo, nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.

Hacetova dela so pogosto na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo dogodke s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan pred 110-imi letiv Podcerkvi pri Starem trgu.