Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter Bonomo, Josipina Turnograjska, Karel Jeraj, Matevž Hace
Škof, humanist in pesnik PETER BONÓMO je po študiju leposlovnih ved v Bologni služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, kot kanonik je od leta 1493 deloval v Trstu in Ogleju, pa tudi v župnijah na slovenskem ozemlju; pozneje je bil imenovan za tržaškega škofa. Po smrti cesarja Maksimilijana je postal eden izmed treh regentov za avstrijske dežele ter véliki kancler in predsednik dvornega sveta.
Humanističnih misli se je navzel v Bologni, jih poglabljal na Dunaju in v Trstu ter jih širil med svojimi kleriki. Zavračal je sholastiko – krščansko filozofijo iz srednjega veka – in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. Verjetno je prav škof Bonomo spodbudil Trubarja k pisanju v slovenščini in vplival na njegovo versko usmeritev, na njegovo priporočilo pa je Trubar tudi postal kanonik in pridigar v Ljubljani. Peter Bonomo se je rodil leta 1458 v Trstu; tam je na današnji dan leta 1546 tudi umrl.
—–
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj KAREL JERAJ je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Pozneje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.
Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo, nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela so pogosto na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo dogodke s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan pred 110-imi letiv Podcerkvi pri Starem trgu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter Bonomo, Josipina Turnograjska, Karel Jeraj, Matevž Hace
Škof, humanist in pesnik PETER BONÓMO je po študiju leposlovnih ved v Bologni služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, kot kanonik je od leta 1493 deloval v Trstu in Ogleju, pa tudi v župnijah na slovenskem ozemlju; pozneje je bil imenovan za tržaškega škofa. Po smrti cesarja Maksimilijana je postal eden izmed treh regentov za avstrijske dežele ter véliki kancler in predsednik dvornega sveta.
Humanističnih misli se je navzel v Bologni, jih poglabljal na Dunaju in v Trstu ter jih širil med svojimi kleriki. Zavračal je sholastiko – krščansko filozofijo iz srednjega veka – in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. Verjetno je prav škof Bonomo spodbudil Trubarja k pisanju v slovenščini in vplival na njegovo versko usmeritev, na njegovo priporočilo pa je Trubar tudi postal kanonik in pridigar v Ljubljani. Peter Bonomo se je rodil leta 1458 v Trstu; tam je na današnji dan leta 1546 tudi umrl.
—–
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj KAREL JERAJ je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Pozneje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.
Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo, nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela so pogosto na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo dogodke s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan pred 110-imi letiv Podcerkvi pri Starem trgu.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov